Samó trenutek smo postali pred dimom, ki je oblizoval lobanje in uhajal iz razprtih ust, potem smo stopili v kočo iz brun. Bili smo pred tisto piramido občutljive priče, a bili smo obenem odbor, ki je vajen takih prizorov, komisija, ki se je zbrala, da bo ugotovila nekaj odrešilnega. Bili smo skoraj uradne osebe in vsak je bil zase nekako miren, kakor da je eden izmed nas, živ med nami in ne predmet našega obiska.