Zazdelo se nam je, da smo se tega zavedeli in da se je na obrazu pojavil oddaljen odtenek trpkosti. , je šepnil in držal sliko ob njegovem licu, glej,. On pa je molčal, samó pod zaprtimi vekami je komaj vidno vzvalovilo kakor vzgib morja, ki je zmeraj mirnejše, v oddaljeni neskončnosti zmeraj bolj negibno.