Mi pa smo se z mislijo vrnili v Dachau, obšli speče barake, se znašli vsi zbrani pri doktorju, ki je kar naprej seciral, pa, ki ni hotel gledati, je odšel na plano. Stane je tedaj v temi zaropotal z lesenim obuvalom in vprašal, kdo vé, kakó kaj gre Mladenu v Nordhausenu, ki je bil pred kratkim bombardiran. Prav takrat nas je presenetil s svojim prihodom in bil je bled in upadel, da so ga morali podpirati.