nova beseda
iz Slovenije
Boris Pahor: Nekropola, poved v sobesedilu:
In mi režemo na žiletkah, ki so zapičene v les, odpadke na ozke trakove in jih potem spletamo v debele mnogobarvne čudaške kite; iz njih menda nekdo sestavlja čokate svitke, ki varujejo ladijske boke pred udarci ob kamnite pomole. Oči, pred katerimi lakota razpreda sivo mreno, pa ne gledajo takó daleč, da bi videle obrise ladij, ampak se sklanjajo nad cunjastimi rezanci kakor nad zveriženo kačjo zalego, ki se nenehno krivenči in spreminja v megleni motnjavi. Glava bi zavoljo slabosti in dolgega mirnega sedenja morebiti zakinkala (mogoče je pravkar tudi zares), če se ne bi ves čas oglašali z dna uvele človeške vreče utripi in trzljaji, ki zmeraj znova predramljajo in vzdigujejo lene veke.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša
ZRC SAZU |
Iskalnik: NEVA |