A je bil simpatičen človek, z razumnim, podolgovatim obrazom. Večkrat se je igral s štirinajstletnim ruskim fantičem, ki je ležal v veliki Janoševi sobi zavoljo že zaceljene rane na nogi, in mislil sem si, da najbrž ne bi čakal enajst let, preden bi me zamikala igra z rožnatimi udi. Kapo pa je svojo razdvojenost skušal zamegliti z ambulantnim alkoholom in je večkrat taval kot senca po baraki; zato je pravzaprav vladal v revierju.