No, Jub že, a ne takó kot. Saj, kriv sem bil sam, ker sem se ukvarjal samó z bolniki in se nisem družil z vodilnimi, ni mi bilo mar, da bi se kje uveljavil; nobene ambicije nisem imel pa tudi prave samozavesti ne. Bil sem poln pošastnega okolja in ozračja, v katerem sem živel, in še sanjalo se mi ni, da bi se ravnal po pravilih neke osebne politike.