Saj, s silo sem spet pretrgal podobe, ki so se mi sproti nizale, a morebiti sem prav zavoljo sile, ki sem si jo storil, naslednje jutro izrezal sliko iz časnika. Upiralo se mi je, ker sem bil podoben šoferju, ki nalepi telo igralke na steno šoferske kabine, podoben sem bil vojaku, ki pripne fotografijo na notranjo stran šotorskega platna; a se vendar nisem ustavil. Celó stekleničko z lepilom sem si sposodil pri pisarju, da sem prilepil njen obraz na košček lepenke; pri tem se je smehljaj na njenih ustnicah popravil, se zbral skoraj ves v kotičkih.