In na mah, nepričakovano, je prišla nedopovedljiva želja, da bi bila še živa in čakala, da se vrnem kakor Odisej iz pekla. Hkrati me je obsvetlila zavest, da je pred mano odšla v podzemlje, od koder ni vrnitve, pa zavest, da izza ležišč v temi prisluškuje in preži name neusmiljena uničevalka. Zato sem izruval podobo iz sebe, kakor strgamo morsko školjko s kamna, in se prisilil, da sem poslušal debeloglavega Cigana, ki je smrčal onkraj vrat.