Sprva smo se jih ustrašili, saj se je zemlja tresla od bomb onkraj hriba, da so naše barake škripale ko sesušene barke. A potem so strojnice zaregljale nad esesovsko kuhinjo onkraj vhoda, takó da je les naših bivališč kar naprej tožil zavoljo brnenja strojev, ob skoraj odmrlih srcih pa se je nabrala nova napetost. Kakor čudež je bilo odkritje, da nekje daleč, na drugem koncu sveta, žívi ljudje vejo za našo zgubljeno postojanko in celó za stanovanje straž.