Ko sem se ustavil pri oknu in jih opazoval, se mi je zdelo, da se njihovih gibov drži nekakšna potepuška malomarnost. Za trenutek so bili privid resničnih kmetov, potem pa so na mah in kljub capam pokazali cinično samozavest, kakor da se norčujejo iz poskakujočega čebra, ko pa so sami doživljali takó nenavadno pognojitev človeške zemlje. Pa tudi smrad je moral biti hud, zakaj straža se je bila oddaljila in jih varovala od daleč.