Esesovec, ki je sedèl poleg mene na lesenem konju, pa je imel kučmo, ki je bila potisnjena nizko na ušesa, a je ves čas trzal z glavo, da bi se ubranil jeklene sape. Naslednjo noč pa ni bilo nobenega ranjenca. Eden je padel z visokega ogrodja v predoru in je bil ves mehek in kot brez kosti, ko so ga prinesli v barako, a telefonirali so v in ga odpeljali kar tja, ker v Harzungenu ni bilo peči.