Gledam plast gladkega asfalta pred ščitnim steklom svojega vozila in bi rajši imel pred sabo staro razrito in kotanjasto cesto, ki bi me peljala v bolj pristno ozračje preteklosti; hkrati pa se seveda pojavlja tudi razvajenost in sebičnost modernega voznika, ki se je navadil na ugodje mehkega brzenja. Obenem skušam najti na slovenskih tleh planinsko pot, ki bi z njo lahko primerjal to vijugasto cesto od Schirmecka do Struthofa. Saj, prikazale so se mi že serpentine pod; a tam se razgled odpira na izreden amfiteater skalnatih vrhov, ki jih tukaj ni.