Zasmrdelo je po griži in človeški tovor je zaklel in se začel premikati, da bi kakor mokro cunjo izrinil iz sebe obsojeno telo. Takrat so se spodaj čuvaji splašili in njihov strah je napolnil ponočni prostor; šumot v jekleni posodi se jim je zazdel žarek, ki ga bodo letala opazila, zato se je njihova napetost sunkovito sprožila. A že je bila spet tišina povsod, tudi v vozičku, v katerem je suha okužena postava zdaj stala ob jeklenem robu.