Seveda so na nebu suvali stroji tisočerih nevidnih letal in je bil njihov glas prijateljski, a bil je tako oddaljen in sanjski, da ga telesa s smrtjo v kosteh skorajda niso zaznala. Tudi zato ne, ker je nenadoma utihnilo topotanje cokel. Zasmrdelo je po griži in človeški tovor je zaklel in se začel premikati, da bi kakor mokro cunjo izrinil iz sebe obsojeno telo.