A kmalu se je izčrpala in stisnjeni zobje so začeli šklepetati, vendar so tudi nje preglasili udarci podplatov trde človeške gmote, ki je stala sredi zaboja. Seveda so na nebu suvali stroji tisočerih nevidnih letal in je bil njihov glas prijateljski, a bil je tako oddaljen in sanjski, da ga telesa s smrtjo v kosteh skorajda niso zaznala. Tudi zato ne, ker je nenadoma utihnilo topotanje cokel.