Tako je bilo sredi glasne zmešnjave skoraj tolažilno, da se je nekje ob strani oglasil votel zvok curka, ki je tajal snežno plast, in da mu je zatem sledil vonj po toplem seču. Ker kriki so že premaknili sivo četo, da je topotala skozi Niedersachswerfen in mimo hiš kakor skozi oddaljen spomin na zasnežene domove, kjer je že zdavnaj izumrli človeški rod nekoč ljubil zimo in prasketanje ognja. Še so bile ob strani hiše, ko se je sprevod ustavil pred dolgo vrsto jeklenih vozičkov, usta pa so se takrat drla zavoljo gneč, ki so se prepočasi kobacale v železne posode.