Takó je zavoljo vročičnega premikanja in gomazenja hitro poteklo dvajset minut in se je konvoj ustavil in so ga spet obkolili kriki in biči svetlobe. Švrkali so po tistih, ki so skakali v sneg, in po tistih, ki so vanj padali, ker so bili prešibki, da bi skakali, vse zato, da bi se hitro postavili v vrste; kakor tisti, ki so bili že na mestu in so s coklami kovali sneg. Tako je bilo sredi glasne zmešnjave skoraj tolažilno, da se je nekje ob strani oglasil votel zvok curka, ki je tajal snežno plast, in da mu je zatem sledil vonj po toplem seču.