Potem so vozovi drdrali, telesa pa so v temi hukala in puhala, da bi segrela ledenice, ki so imele na oknih deske namesto šip. Stal sem na hodniku in s koleni oklepal lekarno, da bi je ne pomendral tok, ki se je valil čezme in se nekje vzpenjal in rasel v tesnem prostoru. Takó je zavoljo vročičnega premikanja in gomazenja hitro poteklo dvajset minut in se je konvoj ustavil in so ga spet obkolili kriki in biči svetlobe.