Zdaj pa zdaj so se spredaj, na čelu kolone, odsekano zadrla usta in krik se je avtomatično razmnožil v vpitje ponorelih krokarjev. In bilo je, kakor da je strah silna sapa, ki je hkrati napadla vse tiste nemške glasilke, v temi skriti ovčarji pa so s tem kričanjem razpotegnili varnostni zid strahu vzdolž črede, ki štorklja in skaklja zavoljo severnega mraza. Ne, mene ni hudo zeblo, ker takrat sem že imel rjavi suknjič; segal je samó do kolen, a je bil debel in samó malo oguljen.