Takó sem pod noč odšel iz taborišča namesto njega. Sneg se je kovinsko svetlikal v temi in noč je skrivala mrko ravnino, ki je bila čez dan zasnežena stepa pod svinčenim nebom. Kdaj pa kdaj sem se z okna svoje sobe ozrl nanjo in kljub temu, da je bila tako žalostna, čutil v nji bližino zemlje; ko sem hodil po nji, pa sem se nenadoma zavedel, da me objema val negotovosti.