Drisko imam, je rekel Jub, mi prinesel leseni zabojček z usnjenim ročajem in ga položil na pod poleg mize. Tak holandski dolgin je bil, da se je človek šele takrat prav zavedel, kakó je visok, ko se je sklonil in odložil zabojček na tla. Takó sem pod noč odšel iz taborišča namesto njega.