Čez dan bo izdihnil, sem pomislil in spet požrl toplo tekočino. Naenkrat pa je bil požirek preobilen in sem sédel, medtem ko me je prešinil mrzel dih praznine. Bilo je, kakor da mi je nekaj srebrnega počilo za čelno kostjo in hkrati tudi v temi pred očmi, svet pa se mi je tudi v tem preblisku pokazal ves, v vsej svoji celoti resničen in isti trenutek tudi izgubljen.