Takó se je spet jezil, ker se telo ni zavedalo, da je vseeno, če izdihne s čepico ali brez nje. A mu jo je seveda poiskal med okuženo ropotijo, in ko jo je našel, je pazljivo oblačil golo lobanjo v zmečkan kolobar zebraste vrečevine. Najbolj pa se je razhudil, ko je prišel Pierre povedat, da je treba pohiteti, a je samó priprl vrata in vtaknil nos v sobo, nikoli se mu ni posvetilo, da bi nama prišel pomagat.