Pa ni lahko potegniti zmečkanega hlačnika na štrlečo kost; zato se je jezil, a ne na telo na podu, ampak iz upora proti poginu, nekako hud na ležeče ostanke, ker so se pustili uničiti. Jaz sem medtem podstavljal črtasti jopič, ki je bil kot cunja za brisanje prahu, pod rebra drugega reveža in sem bil hvaležen, da je bil kljub godrnjanju prisrčen z nesrečniki. Potila sva se in previdno prestavljala stopala med telesi, ki so ležala križem kražem sredi šare.