Zjutraj sva z odnesla enega ali dva v zaboj za barako in vrgla slamnjači na travo, da bi se nekoliko posušili; a slamnjače so bile skoraj zmeraj takó prepojene, da sva jih zvečer za nove bolnike samó obrnila. Dopoldne je bilo potem mirno. Na mizi, pod oknom, so bili termometer, zavoj belega prahu in zavoj oglja v prahu.