In šele zdaj, ko si to zapisujem, si pravim, da bi bilo zelo otročje, ko bi prenesel ta dva zaljubljenca v naš nekdanji svet. Takó je na primer stavek »Komu bi se takrat mogla poroditi misel, da se bodo tod sprehajali zaljubljeni pari?« brez pomena. Zakaj za nas je veljala apokaliptična dokončnost v dimenziji niča, onadva pa sta v razsežnosti ljubezni, ki je prav tako neskončna in prav takó neumljivo gospodari nad predmeti, jih izključuje ali poveličuje.