A njegov glas v notranjosti zapora je trezen in resen, mož govori takó, da me ne odbija, počasi, brez ciceronske emfaze, z vestno pazljivostjo, da bi besede ustrezale podobam. Nimam mu kaj očitati. Ko pa, še zmeraj v notranjosti bunkerja, pripoveduje o alzaških dekletih, ki so malo pred izpraznitvijo taborišča padle sovražniku v roke in prišle v te celice, se v meni spet zbudi zapleteni občutek, ki me je obsedel takrat.