In zdaj, ko tudi njega ni več, govorim in pišem o njem, a ga ne hodim obiskovat tja, kjer počiva ob mami in. Sestra me zavoljo tega kdaj ljubeznivo pokara, jaz pa se doslej nisem mogel vživeti v obred, od katerega sem se dokončno ločil na tej planini, v Dachauu, v, v Harzungenu. Bil sem pričujoč na toliko pogrebih, da pride po več rajnkih na vsak dan vseh let, kar mi jih bo dano še preživeti v človeškem svetu; zato menda ne morem zožiti preteklosti na obisk ostankov enega samega človeka, čeprav so to ostanki zelo dragega človeka ali celó očeta.