nova beseda iz Slovenije

Boris Pahor: Nekropola, poved v sobesedilu:

Bile so skoraj besede iz onstranstva, ker so bile tako nemočne, ko so mi razodevale, da se je vse zgodilo prav zavoljo zlatega kruha, ki bi ga ko žlahtno popotnico močil v ustih, počasi mozgal iz njega prvine življenja, vsak dan, dan za dnem, ves čas kolovratenja brez smotra v odprtem živinskem vozu. In oddaljeni, prišepetani, raztrgani stavki so me počasi še bolj približali njegovemu ležečemu telesu, ko je bilo v vozu brez zaslombe pred trdo gmoto teles, ki so se tesnila ob njegovih nagačenih prsih, pred rokami, ki so grabile in mečkale, pred koleni, ki so suvala, stopáli, ki so mendrala, dokler niso pomendrala na dnu vagona telesa, ki je imelo roke prekrižane na prsih, na iztirjenih sivih in modrih progah žakljevine. Takó sem čepel ob izsušeni glavi in bil ujet pred podobo rumenih rezin kruha, medtem ko je zavest nemoči v meni stopnjevala brezploden upor in nesmiselno prizadetost, ki sta še poglabljala zavest nemoči.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA