In medtem ko so me njegove zenice oblegale, kakor da se ne samó skušajo rešiti oklepa strahu, ampak hočejo tudi znesti name vse nezavedno, samó telesno, samó celično jezo, sem spet videl njegov sprašujoči in dobri smehljaj v trenutku, ko je odhajal iz Harzungena. Zakaj vse, kar je še migalo, je moralo peš na postajo; in ravno v trenutku, ko je bilo treba tako brezumno bežati zavoljo klešč vzhodne in zahodne fronte, ravno ta trenutek je po kdove kaki poti priromal Ivančku zavoj iz slovenske vasi. Sam zlat prepečenec, je rekel in držal omot v naročju kakor mlada, še nerodna mati novorojenčka.