Zato proseče pogleda, potem še, a onadva hodita narazen po sredi ceste in gledata proti Lloydovemu stolpu. Tam je zbrana gruča ljudi, in tako mirno gredo mimo prekel, ki so na zidu in po tleh. So člani društva ‚Kavelj’, a vendar čutijo, da so skoraj kakor drugi pešci in kakor drugi radovedneži.