Tudi ne vé, kdaj se je začel v temi njen jok, vendar ga je bolj strah njenega joka kakor bobnenja v zidovju. Mamin jok kakor da joče vrt, kakor da joče morje in on je sam, ki ga posluša. Niti ga ne posluša, ki v kotu zmeraj molči in sope, ko da nepretrgoma spi in se ne more domisliti, da bi z njim tolažila mamo.