Leto tisoč devet sto osemnajsto, in španska vročica jih napada, vre počasi v njih, puhti iz njih in vendar kakor da prihaja iz grmenja v zidovih, od lomastenja velikanskih železnih koles. Potem je noč in ni več, ki kuka v sobo; noč zastré omari in umivalnik; noč zagrne tudi misli, ki blodijo v nji kakor zrakoplovi nad mestom. V vročici pa so še umivalnik, omari, postelji in bele rjuhe.