Iz malih oken, kjer zjutraj malčki kličejo mami: »Je papá« in so vsi nagi, prihaja rumena svetloba. Ležal je in bil je nepremičen, da ne bi misel pobezala v spomine; da bi se spomini prelivali svobodni in počasi izplakovali kakor na negativu potemnelo podobo. Ker zdaj ne dvomi več o Emiliu in o, zdaj samo išče zmeraj manjšega.