Sedi na parketih in je kakor berač, ki sedi na pločniku s hrbtom na hišnem zidu. Berač brez doma, brez mize: vse smeri so mu enako veljavne, pojedel je za večerjo menažo iz sirotišnice in zdaj bo zadremal na pločniku. Vendar bi bil imeniten tak roman, ki bi bil ‚naš’; skozi katerega bi vela sapa kakor zdaj sapa z morske strani.