Dvajsetleten fant, osmošolec, ki sedi sam v sobi, na tleh ob knjižnici in vé, da so tuje besede, tuja vzgoja, tuji vplivi naredili iz njega fanta, ki je ‚njihov’. Sedi in vé, da bi spet drugačne besede, druga vzgoja, drugačni vplivi naredili iz njega fanta, ki bi bil ‚naš’. In je hladen in neopredeljen iz občutka revščine in sramu; storili so iz njega to, kar jim je ljubo, ne da bi se upiral, ne da bi slutil, kaj delajo z njim.