Sprehajaš se po pomolu in vrtaš v svedraste globine neskončnosti, dokler ti ne začnó drhteti bobenčki v ušesih, a ne vidiš, ne začneš videvati dvojnosti svojega mesta, dvojnosti in v tem mestu? »To ni pomembno, ne? to so postranske stvari?« je bil rekel. Stal je pred mizo in zrl v žarnico; prižgal je bil luč in komaj zdaj se je zavedel, da jo je prižgal.