In ali ni idealizem, da tu v mestu iščeš samoto pomola v noči in razmišljaš o bistvu življenja, o materiji in duhu, pa se ne domisliš dialektike obmorskega mesta in dežele, ki se začenja v Barkovljah in je še zmeraj ista pri in onkraj Zilje? Iščeš zakone o vzročnosti med idejo in snovjo, pa se ne zavedaš v sebi? Ne čutiš, da stvari ne potrebujejo tvoje drobne misli, zato da bi začenjale biti, ampak da so, tudi če ti ne prineseš svoje ideje vanje; da Rezi je, da tvoji strici, tvoje tete so, ti bliže, Rezi bolj daleč, a so, so vsa leta - ti pa se ne domisliš, da mora jo tudi pravilno biti v tebi, ti biti pravilno sredi njih, z njimi!