In ta mučna slutnja je prihajala iz noči v drveči vlak; vozovi so se podili po ravnini, on pa je bil še zmeraj težko in nepremično telo sredi noči. In, kakor da ga je pustil samega v kupeju prav zato, da bi ga preplavljala kakor noč prostrana slutnja. Ne, ni ena sama Rezi, eno samo dekle, ki mu ne gre iz misli in ki je njen poljub, njen pogled ves čas v njem, ampak v vsaki hiši tostran in onstran tračnic prebiva nešteto Rezi.