Pa je spustil veke tudi iz obzira pred njim, ki je vstal, ker ni več vzdržal na sedežu; kakor iz rahlega sramu, da je on vzrok Srečkovega molka in napetosti v molku. »Ti nisi fašist, ne?« je nato rekel. Vedel je, da ga gleda, vedel je, da je pravkar vstal s sedeža in vendar ga je začutil pred sabo, ko da je prišel tisti hip iz noči tam zunaj.