In pustil je, da so se vse misli po malem odsrkavale, da so izginile kakor čolni v temi in da se je v njem ugladila morska površina. Večer pa je postajal pepelnat; večer kakor sto tisoč zgodnjih jesenskih večerov, vendar prvi s pridihom nenavadne pozornosti. Zato ker prvič ujet v sapo z morja in v sapo z Ukvanske planine, ki se srečata; prvič z nejasnostjo ob tem srečanju.