»Me pa samo staje in mleko, molža in mleko, zvonci in mleko!« pravi in se smeje z belimi zobmi, ki so belo mleko. Je radovedna, a brez potrtosti v svojem izpraševanju o mestu, ki je z drdranjem tramvajev, s škrebljanjem v delavnicah, s piski siren in trobentanjem avtov zmeraj šunder in direndaj. »Ne? ali ni zmeraj brnenje in kljuvanje v sencih?« sprašuje.