»Sì, sì.« »Sì sì sì sì...« je pela ona in ga zanašala v širokem kolobarju in bila, ko da je v nji harmonika, ko da so v nji vsa zvonkljanja po strmih pašnikih. »Torej nisi naš!« je rekla, in še bolj je vihrava harmonika v nji, zato da bi ga kaznovala, ker ni njihov. In vendar je v njenih očeh porednost, ki pleše po vseh tipkah, ki nato pritiska na vse tipke hkrati.