Nunc pa je stal ob mizi kot v zemljo vkovan; samo nalahko se je zibal, kakor da ga veter. Karlinca je sklopila veke, tako ovita v bele obveze je bila njena glavica drobna kakor pest. Morda jo je prijela slabost; morda je spet pomislila na srce; pijan človek vrže kozarec na tla in nji se takó milo stori, da bi jokala.