»Viš, to je tisto.« Morda je bilo nekaj pomembnega, da je bila v drugem avtu, ne vé, poslušala jo je, ne da bi pazila na njene besede; menda jo je tudi nepričakovani obisk tako zmedel, Karlinco, njene ozke ustnice so hitele, hitele, potem pa so se njene oči na mah plašno ozrle po sobi. »Nunca, odpočijte se,« ji je rekla.