Zdaj pa ji je bilo všeč, da govori in govori. Kakor da je Karlinca vse življenje pričakovala ta trenutek; zdaj je prestrašena, potem se lahko ustavi ob neki drobnariji, začudi se lahko, takó da potem malo pomolči, potem pa spet steče po pripravljeni strugi. O, hudobna je, da jo takó opravlja, svojo nunco.