In vendar je obenem čakala, kdaj se prikaže; morda je upala, da bo zapustila učitelja za predvojaške vaje in da jo bo nekega dne po čudežnem naključju spet zagledala táko, kakršna je bila takrat, ko sta bili še deklici. Menda so zvenele v nji materine pohlevne pretnje, a groza je je bilo. In tedaj je skušala želeti, da bi ne bilo niti matere niti, ne nikogar, in da bi ostala samo gmajna, turščica in sonce, ki bi s svojimi žarki razkuževalo pokrajino.