Zato je bila ta pesem njegova pesem, zato mu jo zdaj pojejo: konjički, ki vzdigujejo prah, in kraguljčki pozvanjajo, cingljajo lagodno, ko da jih utruja starost stoletij. kakó otožna je ta pesem, poln ganotja njen domači zvok, še v osrčju mojem ogenj vnema, ki zagrnil ga je globok.
Zbor se je poslavljal od svojega pevca, ki ne bo nikoli več pel.