Obrisala si je roke v predpasnik, pa se je spet premislil, vzel iz žepa svojo pegasto Edinost in sédel na staro, nizko, oguljeno zofo, ki je kakor obubožana čipkasta grofica čepela ob oknu. je razstavil knjige po mizi, odprl čitanko, jo spet zaprl, položil nanjo slovar, škrtnil s stolico. »Gotovo si vse skazil,« je rekel na videz brezbrižno.