»Vrečo vrzi!« je zakričal spodaj, a vreča mu je prav takrat padla skoraj na obraz. Potem na dnu kamnite soteske spretne roke hitro polnijo vrečo, zgoraj pa na zidu sedi in se razgleduje po cesti.
»Še si tukaj,« je rekel Lojzku, a samo takó, mimogredé, kakor zaposlen odrasel človek majhnemu otroku.